Ko se za hip ustaviš, zaslišiš svoj dih, opaziš misel, začutiš srce ... in se morda zagledaš z več nežnosti.
Ti drobni zapisi oz. iskrice te vabijo, da si v svoj svet pričaraš več takih trenutkov.
Rojevajo se iz življenja – iz tišine, srečanj, narave in vsakdanjih uvidov. Ko mi uspe biti zavestna in prisluhniti modrostim vesolja.
Morda se kakšen zapis dotakne tudi tebe in te za trenutek povabi še bliže k sebi.
Ti drobni zapisi oz. iskrice te vabijo, da si v svoj svet pričaraš več takih trenutkov.
Rojevajo se iz življenja – iz tišine, srečanj, narave in vsakdanjih uvidov. Ko mi uspe biti zavestna in prisluhniti modrostim vesolja.
Morda se kakšen zapis dotakne tudi tebe in te za trenutek povabi še bliže k sebi.
1. SPOMNI SE VSEGA DOBREGA
Kako dolgo v sebi nosiš nekaj, kar imenuješ napaka?
Tudi v meni se večkrat oglasi notranji kritik: »Kako si lahko bila tako nepozorna? Tako nevešča? Tako nepotrpežljiva?
Ne prepiram se z njim.
Objamem ga in mu rečem: »Vidim te. Hvala.«
Potem se spomnim vsega dobrega, kar je tisti dan teklo skozi mene.
In moje srce se potolaži.
Danes vzemi svinčnik in zapiši vse drobne dobrotljivosti, ki si jih podaril/a svetu. Morda boš presenečen/a, kako veliko jih je.
Kako dolgo v sebi nosiš nekaj, kar imenuješ napaka?
Tudi v meni se večkrat oglasi notranji kritik: »Kako si lahko bila tako nepozorna? Tako nevešča? Tako nepotrpežljiva?
Ne prepiram se z njim.
Objamem ga in mu rečem: »Vidim te. Hvala.«
Potem se spomnim vsega dobrega, kar je tisti dan teklo skozi mene.
In moje srce se potolaži.
Danes vzemi svinčnik in zapiši vse drobne dobrotljivosti, ki si jih podaril/a svetu. Morda boš presenečen/a, kako veliko jih je.
2. STARA PRIJATELJSTVA
Odpreš kdaj vrata starim prijateljstvom?
Zadnje čase se mi dogaja, da se mi poti spet križajo s ljudmi, s katerimi smo nekoč stkali lepe vezi. Potem pa nas je življenje razpršilo po različnih poteh.
Kako dragocene so zgodbe, spoznanja in življenjske modrosti, ki si jih predajamo. Kako božajoča in negovalna so ta srečanja.
Morda je tudi zate čas, da koga znova povabiš v svojo resničnost.
Odpreš kdaj vrata starim prijateljstvom?
Zadnje čase se mi dogaja, da se mi poti spet križajo s ljudmi, s katerimi smo nekoč stkali lepe vezi. Potem pa nas je življenje razpršilo po različnih poteh.
Kako dragocene so zgodbe, spoznanja in življenjske modrosti, ki si jih predajamo. Kako božajoča in negovalna so ta srečanja.
Morda je tudi zate čas, da koga znova povabiš v svojo resničnost.
3. ODPRI VRATA IGRIVOSTI
Se še kaj igraš?
Meni se velikokrat ne ljubi. Glava mi pravi, da imam preveč pomembnih stvari za postoriti. Takih za odrasle.
Ko pa se le prepustim in stopim v tisti notranji svet otroškosti in prijetne prismuknjenosti, vse v meni zaživi. Telo komaj dohaja, moje bitje pa prekipeva od navdušenja.
Naj se prebudi danes tvoja razposajenost. Spusti jo na prostost. Dovoli ji, da te ponese na krilih radosti.
Se še kaj igraš?
Meni se velikokrat ne ljubi. Glava mi pravi, da imam preveč pomembnih stvari za postoriti. Takih za odrasle.
Ko pa se le prepustim in stopim v tisti notranji svet otroškosti in prijetne prismuknjenosti, vse v meni zaživi. Telo komaj dohaja, moje bitje pa prekipeva od navdušenja.
Naj se prebudi danes tvoja razposajenost. Spusti jo na prostost. Dovoli ji, da te ponese na krilih radosti.
4. ONKRAJ SODB
A ujameš kdaj droben trenutek onkraj dualnosti? Se znajdeš v srečanju, kjer ni sodb?
Včasih se čisto nepričakovano zalotim, da moj um za hip ne presoja. Ne sprašuje se, ali mi je nekaj ali nekdo všeč ali ne, ali je nekaj prav ali narobe, dobro ali slabo. To prinese notranje olajšanje, sproščenost v odnosu in tok energije, ki povezuje.
Takrat glava počiva. Samo sem. Vse je tako zelo blagodejno.
Poskusi. Izprazni svoj predal predsodkov in prepričanj. Naj te preseneti čarobnost golega trenutka.
A ujameš kdaj droben trenutek onkraj dualnosti? Se znajdeš v srečanju, kjer ni sodb?
Včasih se čisto nepričakovano zalotim, da moj um za hip ne presoja. Ne sprašuje se, ali mi je nekaj ali nekdo všeč ali ne, ali je nekaj prav ali narobe, dobro ali slabo. To prinese notranje olajšanje, sproščenost v odnosu in tok energije, ki povezuje.
Takrat glava počiva. Samo sem. Vse je tako zelo blagodejno.
Poskusi. Izprazni svoj predal predsodkov in prepričanj. Naj te preseneti čarobnost golega trenutka.
5. KOT PRIJAZEN DOM
Kako neguješ svoj notranji mir? Kako si povrneš energijo?
Meni je ljub starodavni način. Usedem se. Vzravnam hrbtenico. In vem, da je to čas zame.
Pozornost usmerim k dihanju. Misli vznikajo in se raztapljajo. Včasih je zabavno, včasih dolgočasno. Samo opazujem. Samo sem.
Telo se sprošča vedno globlje. Um se stiša. V meni se naseli spokoj. Kot prijazen dom, ki me polni in neguje.
Podari si nekaj minut. Morda boš začutil/a, kako se v tebi znova prebujajo svežina, pretočnost in življenjske sile.
Kako neguješ svoj notranji mir? Kako si povrneš energijo?
Meni je ljub starodavni način. Usedem se. Vzravnam hrbtenico. In vem, da je to čas zame.
Pozornost usmerim k dihanju. Misli vznikajo in se raztapljajo. Včasih je zabavno, včasih dolgočasno. Samo opazujem. Samo sem.
Telo se sprošča vedno globlje. Um se stiša. V meni se naseli spokoj. Kot prijazen dom, ki me polni in neguje.
Podari si nekaj minut. Morda boš začutil/a, kako se v tebi znova prebujajo svežina, pretočnost in življenjske sile.
6. MASAŽA KOT DARILO
Ko slišiš besedo masaža, pomisliš kdaj, da bi jo ti podarila komu od svojih dragih?
Ko koga, ki mi je ljub, kaj boli, ko je ranljiv ali utrujen, se mi včasih čisto spontano porodi želja, da bi na boleče mesto položila roke. Začutim subtilni odziv telesa in dovolim energiji, da vodi moj dotik.
Ob tem se odpira srce. Že sama pozornost, nežnost in sočutna namera prinašajo nekaj zdravilnega.
In ja, obema.
Raztapljajo pregrade in zbližujejo: mene s seboj, enega z drugim, človeka z božanskim…
Spomni se besed sv. Frančiška Asiškega: »V dajanju je prejemanje«.
Morda danes tudi ti komu podariš nežen zdravilni dotik.
Ko slišiš besedo masaža, pomisliš kdaj, da bi jo ti podarila komu od svojih dragih?
Ko koga, ki mi je ljub, kaj boli, ko je ranljiv ali utrujen, se mi včasih čisto spontano porodi želja, da bi na boleče mesto položila roke. Začutim subtilni odziv telesa in dovolim energiji, da vodi moj dotik.
Ob tem se odpira srce. Že sama pozornost, nežnost in sočutna namera prinašajo nekaj zdravilnega.
In ja, obema.
Raztapljajo pregrade in zbližujejo: mene s seboj, enega z drugim, človeka z božanskim…
Spomni se besed sv. Frančiška Asiškega: »V dajanju je prejemanje«.
Morda danes tudi ti komu podariš nežen zdravilni dotik.
7. JUTRANJI SPOKOJ
Ti uspe kdaj zjutraj vstati še pred sončnim vzhodom? Mirno posedeti nekje zunaj in opazovati, kako se rojeva nov dan?
Zdi se mi kot nepopisan list papirja, na katerega čudež življenja šele začenja risati zgodbo prihajajočih trenutkov. Napolni me z veselim pričakovanjem, zavedanjem neskončnih možnosti in čudenjem.
Toplo priporočam. Naj te jutranji spokoj napolni s svojo veličino. Naj te pomiri in v tebi zbudi radostno pričakovanje vsega, kar prihaja.
Ti uspe kdaj zjutraj vstati še pred sončnim vzhodom? Mirno posedeti nekje zunaj in opazovati, kako se rojeva nov dan?
Zdi se mi kot nepopisan list papirja, na katerega čudež življenja šele začenja risati zgodbo prihajajočih trenutkov. Napolni me z veselim pričakovanjem, zavedanjem neskončnih možnosti in čudenjem.
Toplo priporočam. Naj te jutranji spokoj napolni s svojo veličino. Naj te pomiri in v tebi zbudi radostno pričakovanje vsega, kar prihaja.
8. DIHANJE S SRCEM
Se sprašuješ, kako začutiti s srcem? Kako ga odpreti?
Preprosto usmerim pozornost na srčni prostor. Vdihnem kot da bi vdihovala skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom. Dovolim, da se moj prsni koš naponi in razširi. Nežno zadržim dih za pet sekund. Nato izdihnem skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom.
Večkrat ponovim. Vse v meni se sprošča. Nadzor v glavi popušča. Tonem globlje v tisti sladek občutek širjave in varnosti v srcu.
Naj bo danes dihanje s srcem tvoje vodilo. Kadarkoli se spomniš, podaj srcu dirigentsko paličico. Naj bo živo. Naj vodi.
Se sprašuješ, kako začutiti s srcem? Kako ga odpreti?
Preprosto usmerim pozornost na srčni prostor. Vdihnem kot da bi vdihovala skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom. Dovolim, da se moj prsni koš naponi in razširi. Nežno zadržim dih za pet sekund. Nato izdihnem skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom.
Večkrat ponovim. Vse v meni se sprošča. Nadzor v glavi popušča. Tonem globlje v tisti sladek občutek širjave in varnosti v srcu.
Naj bo danes dihanje s srcem tvoje vodilo. Kadarkoli se spomniš, podaj srcu dirigentsko paličico. Naj bo živo. Naj vodi.
9. PRIBLIŽAJ SE Z BESEDO
Se kdaj zaveš, da premalo komuniciraš? Da ljudem okoli sebe pozabiš povedati, kaj počneš in kaj nameravaš?
Čeprav se trudim živeti zavestno, se mi kdaj zgodi, da se izgubim v svojem notranjem svetu. V sebi precej jasno vem, kaj čutim, kaj mislim in kaj bom naredila. Ob tem pa pozabim, da mi drugi v glavnem ne morejo brati misli. In da je zanje naporno, če morajo ugibati, kam me nosi tok.
Tudi meni je lažje, kadar se mi človek približa z besedo. Kadar mi pove, kaj se v njem dogaja in kaj lahko pričakujem.
Bodi danes nekoliko bolj pozoren na ljudi ob sebi. Olajšaj sobivanje sebi in njim. Povej dovolj. Povej jasno.
Se kdaj zaveš, da premalo komuniciraš? Da ljudem okoli sebe pozabiš povedati, kaj počneš in kaj nameravaš?
Čeprav se trudim živeti zavestno, se mi kdaj zgodi, da se izgubim v svojem notranjem svetu. V sebi precej jasno vem, kaj čutim, kaj mislim in kaj bom naredila. Ob tem pa pozabim, da mi drugi v glavnem ne morejo brati misli. In da je zanje naporno, če morajo ugibati, kam me nosi tok.
Tudi meni je lažje, kadar se mi človek približa z besedo. Kadar mi pove, kaj se v njem dogaja in kaj lahko pričakujem.
Bodi danes nekoliko bolj pozoren na ljudi ob sebi. Olajšaj sobivanje sebi in njim. Povej dovolj. Povej jasno.
10. UJEMI TRENUTEK
Ti uspe kdaj v polnosti užiti sedanji trenutek? Se odmakniti od toka misli in se zasidrati v zdaj?
Ko poslušam vsakdanje pogovore, opažam, kako radi pripovedujemo zgodbe iz preteklosti. Se ob njih znova vživljamo, čustvujemo in podoživljamo. Ali pa odpiramo svoje koledarčke in načrtujemo, kje in s kom bomo nekoč v prihodnosti.
Mene pa zanima tudi, kdo si danes. Kaj se v tebi dogaja prav danes? Kakšno spoznanje se ti poraja? Kaj ti šepeče tvoj notranji glas? Kam te usmerja življenjski tok?
Danes vedno znova vračaj pozornost k temu trenutku. Odkrij njegov skriti potencial in ga zares užij. Zdaj je živ. Kmalu ga ne bo več.
Ti uspe kdaj v polnosti užiti sedanji trenutek? Se odmakniti od toka misli in se zasidrati v zdaj?
Ko poslušam vsakdanje pogovore, opažam, kako radi pripovedujemo zgodbe iz preteklosti. Se ob njih znova vživljamo, čustvujemo in podoživljamo. Ali pa odpiramo svoje koledarčke in načrtujemo, kje in s kom bomo nekoč v prihodnosti.
Mene pa zanima tudi, kdo si danes. Kaj se v tebi dogaja prav danes? Kakšno spoznanje se ti poraja? Kaj ti šepeče tvoj notranji glas? Kam te usmerja življenjski tok?
Danes vedno znova vračaj pozornost k temu trenutku. Odkrij njegov skriti potencial in ga zares užij. Zdaj je živ. Kmalu ga ne bo več.
11. V SVETU, A NE OD SVETA
Se tudi tebi dogaja, da te vsakdanja resničnost preveč posrka? Da pozabiš, da si del nečesa večjega? Da je vse, kar se dogaja, le minljiva zgodba?
Včasih kar ne morem nehat razmišljat. Vse, kar moram še postoriti, se mi zdi tako zelo pomembno. Um se nikakor ne umiri. Izgubim občutek, da sta svet pojavnega in njegova globlja, brezmejna narava eno.
Pa vendar vem, kako sladko je življenje, ko živim sredi sveta in njegovih dogajanj, ne da bi me posrkali njegov nemir, pričakovanja in utvare.
Dvigni se danes nad občutek ločenosti.
Bodi v svetu, vendar ne od sveta.
Nič ni tako zelo resno.
Razširi zavest.
Se tudi tebi dogaja, da te vsakdanja resničnost preveč posrka? Da pozabiš, da si del nečesa večjega? Da je vse, kar se dogaja, le minljiva zgodba?
Včasih kar ne morem nehat razmišljat. Vse, kar moram še postoriti, se mi zdi tako zelo pomembno. Um se nikakor ne umiri. Izgubim občutek, da sta svet pojavnega in njegova globlja, brezmejna narava eno.
Pa vendar vem, kako sladko je življenje, ko živim sredi sveta in njegovih dogajanj, ne da bi me posrkali njegov nemir, pričakovanja in utvare.
Dvigni se danes nad občutek ločenosti.
Bodi v svetu, vendar ne od sveta.
Nič ni tako zelo resno.
Razširi zavest.
12. OD NEKDAJ
Se ti kdaj zazdi, kot da stopiš iz časa? Kot da bi po teh krajih hodil že zelo dolgo – že od nekdaj?
Včasih ko se zazrem v te naše travnike, polja, planine in gore, se mi zabriše občutek za čas. Odpre se mi drug svet. V njem začutim, da vse kar je kdaj bilo, nosim v sebi. Starodavnost. Modrost. Vedenja. Da vsa ta narava živi v meni. Da sem tako zelo ona.
Odpri se danes brezčasju. Objemi veličino, ki živi v tebi in v vsem.
Se ti kdaj zazdi, kot da stopiš iz časa? Kot da bi po teh krajih hodil že zelo dolgo – že od nekdaj?
Včasih ko se zazrem v te naše travnike, polja, planine in gore, se mi zabriše občutek za čas. Odpre se mi drug svet. V njem začutim, da vse kar je kdaj bilo, nosim v sebi. Starodavnost. Modrost. Vedenja. Da vsa ta narava živi v meni. Da sem tako zelo ona.
Odpri se danes brezčasju. Objemi veličino, ki živi v tebi in v vsem.
13. ČISTOST
A veš, ko si včasih česa po tiho močno želiš, pa se bojiš, da ne bo naletelo na odobravanje. Ali pa te je česa strah, pa si tega ne upaš jasno povedati?
Jaz takrat, po domače povedano, kar malo pomutim. Vse skupaj zavijem v zapeljivo zgodbico. Ali pa skušam zveneti malo preveč prepričljivo…
Ob tem se ne počutim dobro. Poleg tega me je mogoče hitro razkrinkati, saj sem zelo slaba prikrojevalka resnice. In potem se počutim še slabše.
Vabim te, da danes opaziš, kje tudi ti ubereš kakšen droben ovinek. In da si dovoliš jasno povedati, kaj si želiš, česa te je strah in kaj zares čutiš.
Kako osvobajajoče je!
A veš, ko si včasih česa po tiho močno želiš, pa se bojiš, da ne bo naletelo na odobravanje. Ali pa te je česa strah, pa si tega ne upaš jasno povedati?
Jaz takrat, po domače povedano, kar malo pomutim. Vse skupaj zavijem v zapeljivo zgodbico. Ali pa skušam zveneti malo preveč prepričljivo…
Ob tem se ne počutim dobro. Poleg tega me je mogoče hitro razkrinkati, saj sem zelo slaba prikrojevalka resnice. In potem se počutim še slabše.
Vabim te, da danes opaziš, kje tudi ti ubereš kakšen droben ovinek. In da si dovoliš jasno povedati, kaj si želiš, česa te je strah in kaj zares čutiš.
Kako osvobajajoče je!
14. DOVOLI, DA STEČE
Koliko časa potrebuješ, da idejo spremeniš v stvaritev?
Včasih začutim močan notranji impulz, da bi nekaj ustvarila. Okrog zamisli se zbere veliko energije in strasti. Ker pa še ne vem prav natančno, kako bi vse skupaj ubesedila ali kako drugače prizemljila, začnem motoviliti. Vstajam do dela, odlašam in dovolim motnjam, da razpršijo mojo pozornost.
Ko pa zberem dovolj samodiscipline, da le začnem, navadno vse tako čudežno steče. Iz nekega višjega mesta. Kot bi me vesolje podpiralo in vodilo. Uau, kako dober občutek.
Danes ne odlašaj. Začni. Dovoli, da steče ustvarjalni tok. Občuduj, kar nastaja. Enkratno je.
Koliko časa potrebuješ, da idejo spremeniš v stvaritev?
Včasih začutim močan notranji impulz, da bi nekaj ustvarila. Okrog zamisli se zbere veliko energije in strasti. Ker pa še ne vem prav natančno, kako bi vse skupaj ubesedila ali kako drugače prizemljila, začnem motoviliti. Vstajam do dela, odlašam in dovolim motnjam, da razpršijo mojo pozornost.
Ko pa zberem dovolj samodiscipline, da le začnem, navadno vse tako čudežno steče. Iz nekega višjega mesta. Kot bi me vesolje podpiralo in vodilo. Uau, kako dober občutek.
Danes ne odlašaj. Začni. Dovoli, da steče ustvarjalni tok. Občuduj, kar nastaja. Enkratno je.
15. KORAK, KI POLJUBLJA ZEMLJO
Je tvoj korak dovolj mehak? Prisluhneš svojemu telesu, ko se premikaš?
Včasih se zalotim, kako topotam. Kako zakrčeni so moji udi. Kako togo in trdo se gibljem. Čisto robotsko.
Takrat zavestno sprostim sklepe in vanje vdihnem svetlobo. Telo se zmehča. Postanem vedra. Spomnim se, da moje telo ni stroj, ampak darilo.
In spomnim se besed mojstrov:
Ko danes hodiš, hodi, kot da s podplati poljubljaš zemljo.
Tako droben trenutek življenja. Pa toliko ti lahko podari.
Je tvoj korak dovolj mehak? Prisluhneš svojemu telesu, ko se premikaš?
Včasih se zalotim, kako topotam. Kako zakrčeni so moji udi. Kako togo in trdo se gibljem. Čisto robotsko.
Takrat zavestno sprostim sklepe in vanje vdihnem svetlobo. Telo se zmehča. Postanem vedra. Spomnim se, da moje telo ni stroj, ampak darilo.
In spomnim se besed mojstrov:
Ko danes hodiš, hodi, kot da s podplati poljubljaš zemljo.
Tako droben trenutek življenja. Pa toliko ti lahko podari.
16. ZA OVINKOM
Kaj doživljaš, ko se tvoje zamisli ne uresničijo? Ko ljudem ponudiš del sebe, pa jih tvoje darilo ne pokliče?
V takih trenutkih sem bila v preteklosti zelo razočarana. Zlahka sem vrgla puško v koruzo in se umaknila v varno zavetje sebe.
Zdaj mi gre bolje. Poskušam razumeti, kaj mi situacija sporoča in kaj mi vesolje ponuja namesto tistega, kar sem načrtovala. Prav vznemirljivo se je prepustiti naslednjemu koraku.
Danes ne obupaj. Morda se blagoslov skriva prav na poti, ki je nisi pričakovala. Zaupaj.
Kaj doživljaš, ko se tvoje zamisli ne uresničijo? Ko ljudem ponudiš del sebe, pa jih tvoje darilo ne pokliče?
V takih trenutkih sem bila v preteklosti zelo razočarana. Zlahka sem vrgla puško v koruzo in se umaknila v varno zavetje sebe.
Zdaj mi gre bolje. Poskušam razumeti, kaj mi situacija sporoča in kaj mi vesolje ponuja namesto tistega, kar sem načrtovala. Prav vznemirljivo se je prepustiti naslednjemu koraku.
Danes ne obupaj. Morda se blagoslov skriva prav na poti, ki je nisi pričakovala. Zaupaj.
!7. DAN ZASE
Imaš kdaj kak dan samo zase? Pa ne mislim nujno dneva za počitek na kavču pred televizijo.
Mislim na dan, ki ga preživiš v svoji družbi. V miru. V tišini. Morda v meditaciji.
Meni je tak dan poseben užitek. Podrobno si prisluhnem. Telo mi pove, kaj potrebuje. In mu lahko to dam. Vesolje mi v notranjosti šepeče napotke. In lahko jim sledim. Sproti. Iz trenutka v trenutek.
Vso energijo, ki jo običajno usmerjam navzven, obrnem vase. Razcveti se moj notranji svet. In popelje me v drugo stanje zavesti.
Privošči si tak dan. Daj si vse, kar si želiš in potrebuješ. Tako zelo hranilno je.
Imaš kdaj kak dan samo zase? Pa ne mislim nujno dneva za počitek na kavču pred televizijo.
Mislim na dan, ki ga preživiš v svoji družbi. V miru. V tišini. Morda v meditaciji.
Meni je tak dan poseben užitek. Podrobno si prisluhnem. Telo mi pove, kaj potrebuje. In mu lahko to dam. Vesolje mi v notranjosti šepeče napotke. In lahko jim sledim. Sproti. Iz trenutka v trenutek.
Vso energijo, ki jo običajno usmerjam navzven, obrnem vase. Razcveti se moj notranji svet. In popelje me v drugo stanje zavesti.
Privošči si tak dan. Daj si vse, kar si želiš in potrebuješ. Tako zelo hranilno je.
18. NEVIDNE NITI
Zagotovo tudi iz tvojega življenja ljudje odhajajo. In prihajajo novi, kajne?
Poskušam vse to opazovati malce bolj od daleč. Kako neznanci postajajo prijatelji. Kako prijatelji postajajo neznanci. Nekakšen ples je. Ob tem sem včasih vzhičena in navdušena, včasih žalostna in razočarana.
A vem, da v resnici nihče nikamor ne odide. Včasih nas povezuje prisotnost, včasih odsotnost. Nevidne svilene nitke nas prepletajo v čudovito svetlobno mrežo.
Zato si daj čas. Svečano zaveži pentljo okoli tega, kar odhaja in se zvedavo ozri proti novemu.
Zagotovo tudi iz tvojega življenja ljudje odhajajo. In prihajajo novi, kajne?
Poskušam vse to opazovati malce bolj od daleč. Kako neznanci postajajo prijatelji. Kako prijatelji postajajo neznanci. Nekakšen ples je. Ob tem sem včasih vzhičena in navdušena, včasih žalostna in razočarana.
A vem, da v resnici nihče nikamor ne odide. Včasih nas povezuje prisotnost, včasih odsotnost. Nevidne svilene nitke nas prepletajo v čudovito svetlobno mrežo.
Zato si daj čas. Svečano zaveži pentljo okoli tega, kar odhaja in se zvedavo ozri proti novemu.
19. OBUDI SVOJO ŽIVOST
Se tudi ti kdaj znajdeš v coni udobja? Ko kar malo zadremaš in se nič zares ne premakne?
Ko se to zgodi meni, navadno teče vse gladko. Nobenih težav ni. Na videz je vse popolno in nekaj časa morda niti ne opazim, da ni nobene prave energije. Ni soka.
Izjemno sem hvaležna, ko me takrat kaj zbudi. Ko srečam koga, ki je poln idej in se veseli novega, neznanega. Ko mi kdo z navdušenjem predstavi svoj projekt ali me povabi k sodelovanju.
Obožujem to živost, to strast ustvarjanja. Kakšen užitek je, ko aktivno sodeluješ v zgodbi življenja.
Preveri, da se morda tudi k tebi ni neopazno pritihotapila otopelost. Prižgi plamen kreacije. Naj ti njegova toplina znova požene kri po žilah.
Se tudi ti kdaj znajdeš v coni udobja? Ko kar malo zadremaš in se nič zares ne premakne?
Ko se to zgodi meni, navadno teče vse gladko. Nobenih težav ni. Na videz je vse popolno in nekaj časa morda niti ne opazim, da ni nobene prave energije. Ni soka.
Izjemno sem hvaležna, ko me takrat kaj zbudi. Ko srečam koga, ki je poln idej in se veseli novega, neznanega. Ko mi kdo z navdušenjem predstavi svoj projekt ali me povabi k sodelovanju.
Obožujem to živost, to strast ustvarjanja. Kakšen užitek je, ko aktivno sodeluješ v zgodbi življenja.
Preveri, da se morda tudi k tebi ni neopazno pritihotapila otopelost. Prižgi plamen kreacije. Naj ti njegova toplina znova požene kri po žilah.
20. ZDRAVILNI DOTIK NARAVE
Prisluhneš kdaj tihemu šepetu narave? Ji dovoliš, da te vzame v svoja nedrja in te pozdravi?
Kakšen dan se čisto prepustim njenemu spokoju. Brez ciljev. V brezčasju se potikam po skrivnostnih kotičkih. Odkrijem kak zdravilni izvir, se okrepčam z mehko studenčnico ali telo prepustim božajoči mehkobi reke.
Počutim se potolaženo, pomirjeno in povsem obnovljeno.
Dovoli tudi ti danes, da te začara mojstrica narava.
Prisluhneš kdaj tihemu šepetu narave? Ji dovoliš, da te vzame v svoja nedrja in te pozdravi?
Kakšen dan se čisto prepustim njenemu spokoju. Brez ciljev. V brezčasju se potikam po skrivnostnih kotičkih. Odkrijem kak zdravilni izvir, se okrepčam z mehko studenčnico ali telo prepustim božajoči mehkobi reke.
Počutim se potolaženo, pomirjeno in povsem obnovljeno.
Dovoli tudi ti danes, da te začara mojstrica narava.
21. ODSTRI TANČICE SVOJIH PREDSTAV
Se tudi tebi kdaj kak človek pokaže čisto drugačen, kot si ga predstavljaš?
Jaz sem včasih prav mojstrica v tem. Zamislim si zgodbo o tem, kdo in kakšen je. V mojih predstavah je vse precej idealizirano. Povezujem se s svojo predstavo o njem, potem pa debelo gledam, ko se sesuje kot hišica iz kart.
Malo me zbega. Razumem pa, da gledam skozi svoje filtre zaznav. Zato se potegnem vase. Prisluhnem in opazujem.
Dovoli si danes pogledati človeka pred seboj na novo. Brez zgodbe, ki si jo spletel o njem.
Se tudi tebi kdaj kak človek pokaže čisto drugačen, kot si ga predstavljaš?
Jaz sem včasih prav mojstrica v tem. Zamislim si zgodbo o tem, kdo in kakšen je. V mojih predstavah je vse precej idealizirano. Povezujem se s svojo predstavo o njem, potem pa debelo gledam, ko se sesuje kot hišica iz kart.
Malo me zbega. Razumem pa, da gledam skozi svoje filtre zaznav. Zato se potegnem vase. Prisluhnem in opazujem.
Dovoli si danes pogledati človeka pred seboj na novo. Brez zgodbe, ki si jo spletel o njem.
22. KJER STA DVA
Kaj pa narediš, ko se zatakneš?
Zelo redko imam občutek, da energija ne teče, da zdravljenje ne deluje, da nisem dovolj ljubeča in odprta za božansko.
Hudo mi je, saj življenje tako zame izgubi smisel. In kaj naredim? Ne čakam dolgo. Pokličem prijatelje, s katerimi se lahko iskreno in v ljubezni povežem. V duhu miru, medsebojnega razumevanja in molitve se ovire zelo hitro razmaknejo.
Mogoče se lahko tudi ti danes s kom povežeš, da skupaj ustvarita sveti prostor in se znova odpreta božanski navzočnosti.
Kaj pa narediš, ko se zatakneš?
Zelo redko imam občutek, da energija ne teče, da zdravljenje ne deluje, da nisem dovolj ljubeča in odprta za božansko.
Hudo mi je, saj življenje tako zame izgubi smisel. In kaj naredim? Ne čakam dolgo. Pokličem prijatelje, s katerimi se lahko iskreno in v ljubezni povežem. V duhu miru, medsebojnega razumevanja in molitve se ovire zelo hitro razmaknejo.
Mogoče se lahko tudi ti danes s kom povežeš, da skupaj ustvarita sveti prostor in se znova odpreta božanski navzočnosti.
23. TVOJE BESEDE PUŠČAJO SLEDI
Ko kaj rečeš, pomisliš, kako močan pomen lahko imajo tvoje besede za drugega?
Tudi sama se veliko naučim iz drobnih pripomb in razmišljanj ljudi. Včasih pa samo opazujem, kako živijo in se učim.
Pa tudi sama kdaj kaj bleknem in se mi niti sanja ne, da bodo moje besede pustile odtis. Potem pa čez leta izvem, koliko so dale nekomu misliti.
Morda si za druge pomembnejši, kot si misliš. Zavej se danes pomena svojih besed. Zavej se svoje vrednosti.
Ko kaj rečeš, pomisliš, kako močan pomen lahko imajo tvoje besede za drugega?
Tudi sama se veliko naučim iz drobnih pripomb in razmišljanj ljudi. Včasih pa samo opazujem, kako živijo in se učim.
Pa tudi sama kdaj kaj bleknem in se mi niti sanja ne, da bodo moje besede pustile odtis. Potem pa čez leta izvem, koliko so dale nekomu misliti.
Morda si za druge pomembnejši, kot si misliš. Zavej se danes pomena svojih besed. Zavej se svoje vrednosti.
24. PREPUSTI SE
Si kdaj naložiš preveč odgovornosti? Se ti zdi, da moraš imeti vse pod kontrolo?
Ko se prepustim toku življenja, občutim krasno olajšanje. Zaupam. Skrbi predam vesolju in začutim, kako mi pade teža z ramen. Spomnim se, da sem varna. Da me življenje podpira in prinaša tisto, kar potrebujem.
Odloži skrbi. Preprosto dihaj in bodi. Naj se božanska ljubezen pretaka skozi tvoje življenje in ti pokaže pot.
Si kdaj naložiš preveč odgovornosti? Se ti zdi, da moraš imeti vse pod kontrolo?
Ko se prepustim toku življenja, občutim krasno olajšanje. Zaupam. Skrbi predam vesolju in začutim, kako mi pade teža z ramen. Spomnim se, da sem varna. Da me življenje podpira in prinaša tisto, kar potrebujem.
Odloži skrbi. Preprosto dihaj in bodi. Naj se božanska ljubezen pretaka skozi tvoje življenje in ti pokaže pot.
25. IZBERI DRUGAČE
Kaj narediš z navadami, ki ti pri sebi niso všeč?
Čim bolj pozorno opazujem svoj notranji svet. Ko se zalotim, da bi delovala na svoj star, dobro znan način, se poskušam odločno ustaviti. In si rečem: 'Ne, ne, draga moja. Tole lahko izpelješ drugače.'
Ko se uspem odzvati bolj zavestno, prijazno in spodbudno, me to res globoko razveseli.
Pokloni si tudi ti tako lepo nagrado. Ustavi staro navado in izberi drugačen odziv. Zmoreš.
Kaj narediš z navadami, ki ti pri sebi niso všeč?
Čim bolj pozorno opazujem svoj notranji svet. Ko se zalotim, da bi delovala na svoj star, dobro znan način, se poskušam odločno ustaviti. In si rečem: 'Ne, ne, draga moja. Tole lahko izpelješ drugače.'
Ko se uspem odzvati bolj zavestno, prijazno in spodbudno, me to res globoko razveseli.
Pokloni si tudi ti tako lepo nagrado. Ustavi staro navado in izberi drugačen odziv. Zmoreš.