Ko se za hip ustaviš, zaslišiš svoj dih, opaziš misel, začutiš srce ... in se morda zagledaš z več nežnosti.
Ti drobni zapisi so povabila k takim trenutkom. Rojevajo se iz resničnega življenja – iz tišine, srečanj, narave in vsakdanjih uvidov.
Morda se kakšen dotakne tudi tebe in te za trenutek povabi bliže k sebi.
Ti drobni zapisi so povabila k takim trenutkom. Rojevajo se iz resničnega življenja – iz tišine, srečanj, narave in vsakdanjih uvidov.
Morda se kakšen dotakne tudi tebe in te za trenutek povabi bliže k sebi.
1. Kako dolgo v sebi nosiš nekaj, kar imenuješ napaka?
Tudi v meni se večkrat oglasi notranji kritik: »Kako si lahko bila tako nepozorna? Tako nevešča? Tako nepotrpežljiva?
Ne prepiram se z njim.
Objamem ga in mu rečem: »Vidim te. Hvala.«
Potem se spomnim vsega dobrega, kar je tisti dan teklo skozi mene.
In moje srce se potolaži.
Danes vzemi svinčnik in zapiši vse drobne dobrotljivosti, ki si jih podaril/a svetu. Morda boš presenečen/a, kako veliko jih je.
Tudi v meni se večkrat oglasi notranji kritik: »Kako si lahko bila tako nepozorna? Tako nevešča? Tako nepotrpežljiva?
Ne prepiram se z njim.
Objamem ga in mu rečem: »Vidim te. Hvala.«
Potem se spomnim vsega dobrega, kar je tisti dan teklo skozi mene.
In moje srce se potolaži.
Danes vzemi svinčnik in zapiši vse drobne dobrotljivosti, ki si jih podaril/a svetu. Morda boš presenečen/a, kako veliko jih je.
2. STARA PRIJATELJSTVA
Odpreš kdaj vrata starim prijateljstvom?
Zadnje čase se mi dogaja, da se mi poti spet križajo s ljudmi, s katerimi smo nekoč stkali lepe vezi. Potem pa nas je življenje razpršilo po različnih poteh.
Kako dragocene so zgodbe, spoznanja in življenjske modrosti, ki si jih predajamo. Kako božajoča in negovalna so ta srečanja.
Morda je tudi zate čas, da koga znova povabiš v svojo resničnost.
Odpreš kdaj vrata starim prijateljstvom?
Zadnje čase se mi dogaja, da se mi poti spet križajo s ljudmi, s katerimi smo nekoč stkali lepe vezi. Potem pa nas je življenje razpršilo po različnih poteh.
Kako dragocene so zgodbe, spoznanja in življenjske modrosti, ki si jih predajamo. Kako božajoča in negovalna so ta srečanja.
Morda je tudi zate čas, da koga znova povabiš v svojo resničnost.
3. O IGRIVOSTI
Se še kaj igraš?
Meni se velikokrat ne ljubi. Glava mi pravi, da imam preveč pomembnih stvari za postoriti. Takih za odrasle.
Ko pa se le prepustim in stopim v tisti notranji svet otroškosti in prijetne prismuknjenosti, vse v meni zaživi. Telo komaj dohaja, moje bitje pa prekipeva od navdušenja.
Naj se prebudi danes tvoja razposajenost. Spusti jo na prostost. Dovoli ji, da te ponese na krilih radosti.
Se še kaj igraš?
Meni se velikokrat ne ljubi. Glava mi pravi, da imam preveč pomembnih stvari za postoriti. Takih za odrasle.
Ko pa se le prepustim in stopim v tisti notranji svet otroškosti in prijetne prismuknjenosti, vse v meni zaživi. Telo komaj dohaja, moje bitje pa prekipeva od navdušenja.
Naj se prebudi danes tvoja razposajenost. Spusti jo na prostost. Dovoli ji, da te ponese na krilih radosti.
4. A ujameš kdaj droben trenutek onkraj dualnosti? Se znajdeš v srečanju, kjer ni sodb?
Včasih se čisto nepričakovano zalotim, da moj um za hip ne presoja. Ne sprašuje se, ali mi je nekaj ali nekdo všeč ali ne, ali je nekaj prav ali narobe, dobro ali slabo. To prinese notranje olajšanje, sproščenost v odnosu in tok energije, ki povezuje.
Takrat glava počiva. Samo sem. Vse je tako zelo blagodejno.
Poskusi. Izprazni svoj predal predsodkov in prepričanj. Naj te preseneti čarobnost golega trenutka.
Včasih se čisto nepričakovano zalotim, da moj um za hip ne presoja. Ne sprašuje se, ali mi je nekaj ali nekdo všeč ali ne, ali je nekaj prav ali narobe, dobro ali slabo. To prinese notranje olajšanje, sproščenost v odnosu in tok energije, ki povezuje.
Takrat glava počiva. Samo sem. Vse je tako zelo blagodejno.
Poskusi. Izprazni svoj predal predsodkov in prepričanj. Naj te preseneti čarobnost golega trenutka.
5. Kako neguješ svoj notranji mir? Kako si povrneš energijo?
Meni je ljub starodavni način. Usedem se. Vzravnam hrbtenico. In vem, da je to čas zame.
Pozornost usmerim k dihanju. Misli vznikajo in se raztapljajo. Včasih je zabavno, včasih dolgočasno. Samo opazujem. Samo sem.
Telo se sprošča vedno globlje. Um se stiša. V meni se naseli spokoj. Kot prijazen dom, ki me polni in neguje.
Podari si nekaj minut. Morda boš začutil/a, kako se v tebi znova prebujajo svežina, pretočnost in življenjske sile.
Meni je ljub starodavni način. Usedem se. Vzravnam hrbtenico. In vem, da je to čas zame.
Pozornost usmerim k dihanju. Misli vznikajo in se raztapljajo. Včasih je zabavno, včasih dolgočasno. Samo opazujem. Samo sem.
Telo se sprošča vedno globlje. Um se stiša. V meni se naseli spokoj. Kot prijazen dom, ki me polni in neguje.
Podari si nekaj minut. Morda boš začutil/a, kako se v tebi znova prebujajo svežina, pretočnost in življenjske sile.
6. MASAŽA KOT DARILO
Ko slišiš besedo masaža, pomisliš kdaj, da bi jo ti podarila komu od svojih dragih?
Ko koga, ki mi je ljub, kaj boli, ko je ranljiv ali utrujen, se mi včasih čisto spontano porodi želja, da bi na boleče mesto položila roke. Začutim subtilni odziv telesa in dovolim energiji, da vodi moj dotik.
Ob tem se odpira srce. Že sama pozornost, nežnost in sočutna namera prinašajo nekaj zdravilnega.
In ja, obema.
Raztapljajo pregrade in zbližujejo: mene s seboj, enega z drugim, človeka z božanskim…
Spomni se besed sv. Frančiška Asiškega: »V dajanju je prejemanje«.
Morda danes tudi ti komu podariš nežen zdravilni dotik.
Ko slišiš besedo masaža, pomisliš kdaj, da bi jo ti podarila komu od svojih dragih?
Ko koga, ki mi je ljub, kaj boli, ko je ranljiv ali utrujen, se mi včasih čisto spontano porodi želja, da bi na boleče mesto položila roke. Začutim subtilni odziv telesa in dovolim energiji, da vodi moj dotik.
Ob tem se odpira srce. Že sama pozornost, nežnost in sočutna namera prinašajo nekaj zdravilnega.
In ja, obema.
Raztapljajo pregrade in zbližujejo: mene s seboj, enega z drugim, človeka z božanskim…
Spomni se besed sv. Frančiška Asiškega: »V dajanju je prejemanje«.
Morda danes tudi ti komu podariš nežen zdravilni dotik.
7. JUTRANJI SPOKOJ
Ti uspe kdaj zjutraj vstati še pred sončnim vzhodom? Mirno posedeti nekje zunaj in opazovati, kako se rojeva nov dan?
Zdi se mi kot nepopisan list papirja, na katerega čudež življenja šele začenja risati zgodbo prihajajočih trenutkov. Napolni me z veselim pričakovanjem, zavedanjem neskončnih možnosti in čudenjem.
Toplo priporočam. Naj te jutranji spokoj napolni s svojo veličino. Naj te pomiri in v tebi zbudi radostno pričakovanje vsega, kar prihaja.
Ti uspe kdaj zjutraj vstati še pred sončnim vzhodom? Mirno posedeti nekje zunaj in opazovati, kako se rojeva nov dan?
Zdi se mi kot nepopisan list papirja, na katerega čudež življenja šele začenja risati zgodbo prihajajočih trenutkov. Napolni me z veselim pričakovanjem, zavedanjem neskončnih možnosti in čudenjem.
Toplo priporočam. Naj te jutranji spokoj napolni s svojo veličino. Naj te pomiri in v tebi zbudi radostno pričakovanje vsega, kar prihaja.
8. DIHANJE S SRCEM
Se sprašuješ, kako začutiti s srcem? Kako ga odpreti?
Preprosto usmerim pozornost na srčni prostor. Vdihnem kot da bi vdihovala skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom. Dovolim, da se moj prsni koš naponi in razširi. Nežno zadržim dih za pet sekund. Nato izdihnem skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom.
Večkrat ponovim. Vse v meni se sprošča. Nadzor v glavi popušča. Tonem globlje v tisti sladek občutek širjave in varnosti v srcu.
Naj bo danes dihanje s srcem tvoje vodilo. Kadarkoli se spomniš, podaj srcu dirigentsko paličico. Naj bo živo. Naj vodi.
Se sprašuješ, kako začutiti s srcem? Kako ga odpreti?
Preprosto usmerim pozornost na srčni prostor. Vdihnem kot da bi vdihovala skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom. Dovolim, da se moj prsni koš naponi in razširi. Nežno zadržim dih za pet sekund. Nato izdihnem skozi srce. Dolgo, mehko, z občutkom.
Večkrat ponovim. Vse v meni se sprošča. Nadzor v glavi popušča. Tonem globlje v tisti sladek občutek širjave in varnosti v srcu.
Naj bo danes dihanje s srcem tvoje vodilo. Kadarkoli se spomniš, podaj srcu dirigentsko paličico. Naj bo živo. Naj vodi.