ASSISI, januar 2015

Tukaj je nekaj utrinkov, kot jih je zapisala Maja, ki je izlet tudi vodila:
"Bil je zgoden zimski večer in naš izjemno uglašen konvojček se je ob pršenju dežja vztrajno bližal cilju. Nenadoma se nam je v daljavi v soju žarometov v vsej svoji čarobnosti razkrilo mestece. Odprtih ust smo zavili vstran in srkali lepoto. Assisi nas je v trenutku očaral.

Prisluhnili smo življenjski zgodbi sv. Frančiška, potem pa smo se želeli znotraj sebe povezati s kvalitetami, o katerih je govoril  - preprostostjo, predanostjo, skromnostjo, sočutjem, služenjem, ljubeznijo...In tudi res nam je Assisi dal vse to. Vsak kamen, vsaka stavba, ulica, cerkev samostan, ozračje...vse je prežeto z neizmerno spokojnostjo, milino in svetostjo, ki počasi postane del tebe.

​Malce smo kolebali ali naj se podamo na pot v tem zimskem času, ko se narava in ljudje sicer obrnemo navznoter, je pa tudi bolj mraz in posledično ne najbolj udobno. No, izkazalo se je, da je bila to odlična poteza. V Assisiju ni bilo veliko ljudi in imeli smo na voljo ves čas, ki si ga je naše srce poželelo, kar je tu prava redkost. Mirno smo posedeli v cerkvah, svetiščih, skrivnih kotičkih...doživeli celo živost molitve, predanost romarjev in seveda vsak svojo lastno dragoceno zgodbo.

​Sama sem Assisi zapustila z neizmerno hvaležnostjo v srcu, navdušena nad mednarodno skupino čudovitih in zelo različnih ljudi. Kako podporno in spodbudno je delovala, samo predali smo se, odprli srce in spustili...in vse je bilo tako čisto in preprosto. Neverjetno.

​Vsak sveti kotiček in celoten kraj pa me je popeljal v čudež obstoja onkraj vidnega in navidezno pomembnega...v globine preteklih stoletij in širnih polj, bližino narave in šepet tišine...v prostor znotraj, kjer milost preplavi srce in solze polzijo po licih...ker je tako preprosto, a hkrati nadvse veličastno in nebeško lepo."